Pregledovanje šolskih predmetov skozi prizmo trajnosti
Ne glede na to, ali gre za kemijske procese, energetske sisteme, potrošniško vedenje, oblikovalsko prakso ali ustvarjalni izraz, postane trajnost v različnih predmetih oprijemljiva in relevantna. Tako dijaki v poklicnem izobraževanju pridobijo ne le praktična znanja za trg dela, temveč tudi občutek odgovornosti in zavedanje, da lahko kot trajnostno usmerjeni strokovnjaki vplivajo na svoje poklicno okolje.
Ključne osebe in partnerji
Vodstvo šole in učitelji
Dijaki in dijakinje
Opis prakse
Vključevanje trajnostne perspektive v programe poklicnega izobraževanja je ključno za to, da bodo dijaki lahko smiselno prispevali k zeleni preobrazbi. Kot je razvidno pri pouku kemije, je trajnost mogoče obravnavati skozi teme, kot so zelena kemija, krožno gospodarstvo in učinkovita raba virov. Dijaki lahko na primer raziskujejo, kako zmanjšati industrijske odpadke, kako nevarne snovi nadomestiti z varnejšimi alternativami ter analizirajo okoljski vpliv kemijskih procesov. Ta predmetno specifičen pristop krepi tehnično usposobljenost ter spodbuja kritično razmišljanje in okoljsko odgovornost.
Poleg naravoslovnih predmetov je trajnost enako pomembna tudi na področjih, kot so strojništvo, matematika, kmetijstvo, gradbeništvo, oblikovanje in družboslovje. V inženirskih predmetih lahko vključimo obnovljive energetske sisteme in energijsko učinkovite tehnologije, v matematiki pa modeliranje ogljičnega odtisa ali optimizacijo rabe virov. V kmetijskih programih šolski vrtovi omogočajo praktično učenje o ekosistemih, prehranskih verigah in trajnostnih metodah pridelave. Programi oblikovanja in tehnologije lahko poudarijo načela ekološkega oblikovanja in razmišljanja skozi celoten življenjski cikel izdelka, kar dijakom pomaga razumeti, kako njihove odločitve vplivajo na okolje. Predmeti s področja komunikacije in medijev lahko dijake spodbujajo k ustvarjanju učinkovitih trajnostnih kampanj, družboslovni predmeti pa lahko okoljske teme umestijo v razprave o etiki, pravičnosti in aktivnem državljanstvu.
Da bi trajnost v kurikulumu zares zaživela, naj učitelji v poklicnem izobraževanju uporabljajo medpredmetne pristope, reševanje problemov iz resničnega sveta in sistemsko razmišljanje. Pri načrtovanju kurikuluma naj bo trajnost osrednja tema, povezana s praktičnimi primeri, ki dijake spodbuja k sodelovanju med različnimi področji. Tako dijaki pridobijo ne le praktične spretnosti, temveč tudi miselnost in orodja, da postanejo nosilci sprememb v svojih poklicih ter prispevajo k bolj odporni, pravični in trajnostni družbi.
Poučevanje kemije skozi prizmo trajnosti: V finskem poklicnem izobraževanju dijaki opravijo 18 ur o kemijskih pojavih, pri čemer se osredotočajo na lastnosti, kot sta toksičnost in okoljsko tveganje. Na poklicni šoli Vamia to povezujejo s ključnimi temami, kot sta energija in načela Lean, pri čemer je trajnost vključena kot podtema, ki izpostavlja varno uporabo kemikalij in okoljsko odgovornost v poklicnih kontekstih. https://www.train2sustain.eu/how-i-use-sustainability-as-a-theme-when-teaching-chemistry/
Na poklicni šoli BS 03 v Hamburgu so se dijaki slaščičarstva povezali z društvom Heckenretter e.V. pri obnovi divje žive meje ter spoznavanju regionalnih ekoloških ciklov. V večdnevnem projektu so združili naravovarstveno delo s poklicnim usposabljanjem: pobirali so lokalno sadje in ga predelovali v inovativne slaščičarske izdelke. Projekt krepi okoljsko ozaveščenost, praktična znanja in spoštovanje do regionalnih virov. https://bs03-hamburg.de/nachhaltigkeit-in-aktion-berufsschulklasse-rettet-hecken-und-lernt-regionalen-kreislauf-kennen/
Vpliv in rezultati
Vključevanje zelenih tehnologij in obnovljivih virov energije v poklicne programe, ki zajema ozaveščanje o podnebnih spremembah, energetsko učinkovitost in načela krožnega gospodarstva.
Modeli učenja s storitvami skupnosti: uporaba inženirskih znanj v trajnostnih projektih lokalne skupnosti, kar krepi motivacijo, timsko delo in uporabnost inženirskih spretnosti.
Premik v poučevanju kemije k »sistemskemu razmišljanju za trajnost«, kjer dijaki analizirajo kemijske procese skozi prizmo življenjskega cikla in vplivov na okolje.
V matematiki se poudarek usmerja v modeliranje, povezano s trajnostjo, na primer pri ogljičnih emisijah ali rabi virov, kar krepi interdisciplinarno razumevanje in kvantitativno razmišljanje.
Krepitev okoljske ozaveščenosti, zdravja in naravoslovne pismenosti z učenjem na vrtu v kmetijskih in hortikulturnih programih.
Nasveti za izvedbo
Začnite s tem, kar je relevantno za poklic. Povežite trajnost z izzivi in praksami, ki so ključni za posamezno stroko.
Usposabljajte in podpirajte učitelje. Potrebujejo samozavest in znanje, da lahko trajnost poučujejo na smiseln način.
Vključite trajnost v obstoječe učne cilje. Izogibajte se temu, da bi trajnost predstavljali kot “dodatek”; povežite jo z že določenimi kompetencami.
Šolo uporabite kot živi laboratorij. Naj bo šola zgled trajnostnega delovanja.
Povežite se z zunanjimi partnerji. Sodelujte z lokalnimi podjetji, nevladnimi organizacijami in občinami.