GreenVET - News

← back

News

Kaj je trajnostni pristop na ravni celotne institucije in zakaj je pomemben

V zadnjih letih se soočamo z vse večjimi okoljskimi izzivi, ki nas pozivajo k ukrepanju. Izobraževanje kot eden temeljnih stebrov družbe ima ključno vlogo pri oblikovanju prihodnje delovne sile, ki razume trajnost in jo zna udejanjiti v praksi. Prav tu nastopi trajnostni pristop na ravni celotne institucije. Namesto da bi trajnost obravnavali kot šolski predmet, omejen na učilnice, ta pristop trajnostno razmišljanje vpleta v vse vidike delovanja šole.

Trajnostni pristop na ravni celotne institucije pomeni, da se načela trajnosti odražajo v vodenju šole, učnih načrtih, infrastrukturi, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter v notranji kulturi šole. Trajnost se tako ne kaže le v tem, kaj šola poučuje, temveč tudi v tem, kako deluje, kako komunicira z okolico in kako vključuje zaposlene ter dijake v oblikovanje svojega okolja. Šola, ki sledi temu pristopu, ne poučuje zgolj o okoljskih znanostih, temveč tudi aktivno zmanjšuje svoj lastni ogljični odtis, spodbuja razvoj zelenih veščin in sodeluje s partnerji, ki si prizadevajo za trajnostne rešitve.

Za poklicne in strokovne šole ima ta pristop še poseben pomen. Te institucije pripravljajo dijake na poklice, ki se zaradi podnebnih sprememb, digitalizacije in spreminjajočih se družbenih pričakovanj hitro močno spreminjajo. Z uvedbo trajnostnega pristopa na ravni celotne institucije lahko poklicna šola ustvari dinamično učno okolje, kjer trajnost ni le teorija, temveč nekaj, kar dijaki vsakodnevno živijo in izkušajo. To lahko vključuje prenovo izobraževalnih programov z vključevanjem okoljskih odgovornosti, spodbujanje dijakov k sodelovanju pri izboljšavah šolskega okolja ter vzpostavljanje dolgoročnih povezav s podjetji, ki se zavzemajo za trajnostne inovacije.

Pomen trajnostnega pristopa na ravni celotne institucije je v tem, da ne oblikuje le znanja, temveč tudi vrednote, spretnosti in vedenjske vzorce. Trajnost postane nekaj oprijemljivega in relevantnega, izobraževalni prostori pa se spremenijo v žive primere trajnostne prakse. S tem dijakom pokažemo, da so lahko nosilci sprememb – ne nekoč v prihodnosti, temveč že danes, tukaj in zdaj, v svoji šoli. V skladu z evropskimi prioritetami, kot so Zeleni dogovor, GreenComp in cilji trajnostnega razvoja, ta pristop ni zgolj dobra praksa, temveč načrt za preoblikovanje izobraževanja v 21. stoletju.